Jutro. Prvo bujenje. Zavem se svoje okolice in telesa. Vem, da imam še 15 minut časa, da me prikliče v nov dan nov zvok telefona. Razveselim se novega dne z zavestnim vdihom. Izdih. Ja. Ja. Yes to new day. Da, da, da, DAAA novemu dnevu. Diham. Minute namenim dihanju, tistemu zavestnemu – globoko noter v trebuh in veeen. Veeen. Pa spet noter. In znova in znova.
Lahko je, ko ležim na boku. Paše mi.
Notranjemu JA, ki je namenjen dnevu pred menoj, se pridružijo še zavestne izbire. Izbiram easy day (lahkoten / preprost dan;), ne glede na to, da se mi v glavi že vrtijo naloge, ki me čakajo in mi nekatere ne dišijo najbolje. Ja, enostaven dan. Izbiram.
Izbiram energijo. Izbiram veselje. Izbiram smeh. …
In tistih petnajst minut je mimo. Vstanem in poženem telo v skorajda rutinske obrede.
Spust iz osmega nadstropja je lahkoten. Prav uživam od kar imamo prenovljeno dvigalo.
Pred blokom pozdravim nebo in dan pred menoj še na zraku. Mraz pozimi je zelo prijeten, ker se ponavadi odpravim ven oblečena kot kakšen severni medved. Začnem korakati in izbirati.
Izbiram energije, ki jih želim živeti tem dnevu. Ne izbiram točnih izidov. Velikokrat pa izberem rešitev kakšnega problema. In seveda dovolim, da se sama prikaže. Ker če bi jo že imela, je ne bi več rabila izbirati. Izbire se pomešajo z nalogami tistega dne, ki že skačejo v moje misli. Zavem se jih in se vrnem k izbiram. In k dihanju seveda.
En dan zadnjič sem skovala celo ''mantro''. Prilegala se je mojemu koraku. In še se prilega. Lahko korakaš po ritmu z njo in opazuješ okolico in se nasmihaš novemu dnevu. Tu je, če te zanima -
I say YESI choose LIFEI choose MEI choose MY DIVINITY.
In potem sem kar naenkrat prispela. Jutranja hoja me je umestila v nov dan in lahko pričnem z delom…