06. marec 2008

NOTRANJI MIR

~ TIŠINA in NOTRANJI MIR ~

Že nekaj časa je v meni tišina. Tišina moje duše in tišina mojih misli. Tišina s katero se hranim in obnavljam. Tišina, ki kliče po več mene, več in več. Tišina, ki me razširja.

Je čas zame. Tokrat to ni čas v katerem se pogovarjam sama s seboj in raziskujem nove dimenzije skozi vpoglede, ampak čas, ko je v meni preprosto in samo mir. Mir, ki sem ga včasih odklanjala.

Notranji mir je bil namreč nekaj, kar sem povezovala z dolgočasnostjo in praznino nesmisla. In si ga seveda nisem želela. Tako so bili moji dnevi napolnjeni z razno raznimi dejavnostmi in mnogoterimi dramami. Kljub temu da je veliko teh dejavnosti potekalo v tišini in miru, je bila vedno močno prisotna tudi želja po več aktivnostih in več tistega, kar sem si takrat predstavljala, da je Življenje. Pa seveda tega nisem nikoli zares mogla ujeti. Ujela sem samo več in več drame.

In nemir, ki je nastal kot posledica vseh dram, me je popeljal na dolgo pot iskanje same sebe. Hvaležna sem temu nemiru in dramam. Ker če jih ne bi bilo, danes ne bi bila tukaj, kjer sem.

Na poti pa sem spoznala, da je možno še nekaj več. Da je možno najti samega sebe in da se to zgodi samo v tišini. V tišini, ki lahko dejansko včasih meji na brezup, a če ji dovoliš, da se te dotakne, se te dotakne zares. Globoko. In te tako premakne. Celo. Celega.

V tišini se je rodil tudi notranji mir. Rada rečem, da če bi vedela, da je to nekaj, kar moram iskati, ga verjetno ne bi našla. Vendar verjamem, da bi me tako ali tako našel on. Ko hodiš po Poti svojega življenja, je namreč neizogiben in neizbežen.

In tako zelo drugačen, kot sem si to predstavljala kot najstnica. Tako nekaj, kar sedaj vsako jutro, ko hitim dnevu naproti, izberem. Ker danes je to nekaj, brez česar si svojih dni na tej krasni Zemlji ne znam več predstavljati. Takoj, ko me za več kot dva dni zapusti in me življenje ujame v svoje drame, se spomnim, da sem pozabila nanj in da je tu. Na dosegu roke. Samo dovoliti si moram vzeti čas zase in za tišino.

Hvala ti, tišina v meni. Hvala meni, ker si dovolim, da je z menoj.

Ni komentarjev: