29. marec 2008

USPELO NAM JE!

Karen Bishop
KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM
24. marec 2008

~ USPELO NAM JE! ~

Pozdravljeni!

Končno smo dosegli kritično maso s čimer smo ustvarili ''veliko razbremenitev''. Dovolj velika množica ljudi je imela čas, da izbere, se spremeni in se razširi ter s tem dobi priložnost da v polnosti biva na ''drugi strani''. Naše čakanje in tako imenovano delo ''držanja prostora'' za druge je sedaj končano. Konec marca ponavadi prinaša veliko novega, saj enakonočje služi kot sredstvo za ta pretok. K temu dodajmo še polno luno in energijo Velike noči, pa se ustvari končni sunek, ki služil k temu, da se odprtje zaključi.

Ta ključna točka je dovolila, da smo veliko stvari pustili za seboj. Veliko stvari, ki nas je težilo ali na katere smo bili navezani je sedaj dobilo dovoljenje, da nas zapusti. Povezave, ki so bile ustvarjenje s tem, ko smo se odklopili od stare realnosti in se priklopili na novo, sedaj postajajo bolj trajne. Na tej ''drugi strani'' lahko najdemo več in več povezav, ki so veliko bolj usklajene s tem, kdo mi smo in kje se sedaj nahajamo.

Sedaj bodo mnogi od nas pričeli doživljati takojšnje čudeže, močno lahkost, življenje brez navezanosti ali bremen in neverjetno svobodo. Do teh izkušenj pridemo, ko smo pripravljeni izpustiti naše strahove in ko smo pripravljeni izpustiti tisto, kar smo mislila, da je naša varnost... še bolj pomembno pa je to, da smo sedaj naprošeni, da izpustimo našo jetništvo odgovornosti. Ko lahko izberemo izpustitev bremen starega sveta, starih odnosov, ob katerih smo se počutili težke in izčrpane, potem se šele lahko znajdemo v čisto novi realnosti lahkotnosti, veselja, smeha, zabave, svetlobe, miru, ljubezni in čudovitih druščin ljudi, ki so podobno misleči in vibrirajo podobno kot mi.

Ta velika razbremenitev pomeni, da je naša misija opravljena. V tem smislu so mnogi izmed nas bili osvobojeni svoje vloge ''delavcev svetlobe''.

Proces vstajenja v veliki meri posnema menopavzo. Ob vseh simptomih ki jih izkušajo tako moški kot ženske - in so lahko: kratkotrajna izguba spomina, pridobivanje teže v predelu trebuha, depresija, zaskrbljenost, vročinski valovi, nočno potenje, žalost in čustveni pretresi, - se lahko samo vprašamo, kaj se sploh dogaja z nami. To je proces zapuščanja ene realnosti in identitete in prehod v novo. Za seboj zapustimo svoje staro življenje in svoje stre vloge, prav tako kot v menopavzi.

Del tega proces ustvari v nas željo imeti več časa zase, željo imeti manj odgovornosti, željo, da prenehamo biti tu samo ali predvsem za druge, željo, da se prenehamo žrtvovati, kot smo to počeli v preteklosti. Naenkrat se nam zazdi, da je prišel čas, ki je namenjen le nam samim.

Prav tako kot v menopavzi, smo nekateri izmed nas na točki, kjer smo ''končali'' z večjim delom naših vlog kot ''lightworker-jev'' ali povedano z drugimi besedami, z našimi vlogami dvigovanja vibracije planeta. To delo je pri nas včasih ustvarjalo jezo in frustracijo ter potrebo, da dovolimo drugim, da ga opravijo ter željo, da preprosto prenehamo s tem. S tem, ko smo ustvarili izčrpanost in ko smo do konca izpraznili svoje baterije, pa smo mnogi postali več kot pripravljeni, da se to čakajoče obdobje konča. Sedaj, ko se je preskok končno zgodil, je prišel čas, da dovolimo, da drugi prevzamejo naše delo. Kaj točno to pomeni? Bomo kmalu odšli, bomo umrli?

Ne… samo nove vloge imamo in se lahko ''upokojimo'' v deželi naših najbolj divjih sanj, kjer imamo čudovito spremstvo, naše delo pa opravljamo v omejenih količinah

Več časa, ko bomo preživljali v starem svetu in bolj ko bomo z njim povezani, bolj neudobno se bomo počutili. Zaupanje, da lahko izpustimo staro, bo dovolilo novemu, da prispe.

To nas pripelje do težav z našo telesno težo. V prvih fazah procesa vstajenja navadno izgubimo nekaj teže (vendar to ni nujno za vse). To je zato, ker gredo naša telesa takorekoč skozi šok, prihaja lahko do panike in anksioznosti ali depresije zaradi česar imamo težave s prehranjevanjem. Naša telesa v tej prvi fazi gredo skoz masivne spremembe in restrukturiranje, kar je lahko zelo težek proces.

Ko je ta faza zaključena pa lahko začnemo težo pridobivati, posebej tisto na trebuhu. To je zato, ker se naš odnos do sveta spreminja, v gostih energijah ne moremo več bivati, zato si na tem področju naredimo zaščito v tej obliki. Ta dodatna teža hkrati nosi še višjo vibracijo oziroma več luči. V zadnjem času pa smo mnogi izkusili pridobitev teže po vsem telesu. Nekateri še nikoli nismo toliko tehtali. Kaj se dogaja? Ko delujemo v starem svetu gostih energij ali s katerimikoli energijami, s katerimi nismo v sozvočju, pričenjamo za zaščito nositi več luči. Ne glede ali se tega zavedamo ali ne, se pri tem stvari držimo na uporen način. To ustvarja tesnost, zaradi česar ni pretoka. Poleg tega, pa smo v tem procesu morali izpustiti toliko tega, kar smo mislili, da smo, toliko naše nižje vibrirajoče gostosti, da zato, da bi ostali ''tu'' na tem planetu, podzavestno mislimo, da moramo ustvariti težjo fizično formo, ki nas bo obdržala ''tu''.

Ko smo tako nosili več luči za celoto, smo tudi ''nosili več teže'' kot drugi. Vedeli smo, da moramo ''povleči svojo lastno težo'', da bi lahko bili v integriteti, da bi lahko zavzeli svojo najvišjo držo in da bi lahko bili očiščena verzija tistega, kar smo.

Ta dodatna teža je tako bila potreba medtem, ko smo sodelovali in vplivali s celoto, sami skozi svojo prisotnost. Pogosto sem opazila, da ko sem obiskala svojo družino v Kaliforniji in sem bila z njimi mogoče samo en teden, da sem prišla domov z večjim trebuščkom. Na nižjih nivojih te interakcije z nižjimi vibracijami lahko povzročijo stres, to stanje pa ustvari kemijske spremembe znotraj nas, ki lahko povzročijo tudi povečanje teže. Toda sedaj so se stvari spremenile. Te vloge smo osvobojeni. Tako bo naša teža s tem ko bomo več prebivali na ''drugi strani'' pričela padati.

To nas pripelje do naših novih povezav. Sedaj kot posamezniki nosimo dovolj luči, da se bomo pričeli povezovati z drugimi namesto z Virom, kot našo podporo in višjo energijo. Da, vir je vedno prisoten in vedno bomo povezani z njim, vendar pa sedaj utelešamo toliko Vira, da se bomo pričeli povezovati z drugimi na nove in drugačne načine.

Če si eden izmed tistih, ki mu primanjkuje podpore od drugih ali pa čutiš, da moraš vse narediti sam ali da prevzemaš vso odgovornost, je to zato, ker se po vsej verjetnosti še vedno povezuješ s drugimi, ki ali niso v tvojem vibrirajočem prostoru ali pa še ne utelešajo svoje strasti oziroma svoje specifične vloge v novem svetu. V novem svetu ima vsakdo svojo specifično strast ali vlogo, ki jo mora izpolniti. Proces vstajenja povzroči, da vse, kar ni naše za narediti, odfrči stran, zaradi česar nimamo nobene energije več za početje takšnih stvari ali pa nobene želje za tistim, kar ni naše.

Naše nove vloge pomenijo, da smo zelo resnični, da smo tisto, kar smo. Kadar to nismo, nismo v sozvočju, kar lahko povzroči kaos in neprijetnosti. Biti resnični in avtentični pomeni biti v integriteti ves čas in biti najvišje kar smo za celoto. Zato ne rabimo pristati na manj na kateremkoli področju ali na katerikoli način.

Na ta način ustvarjamo nove povezave z drugimi. Ko utelešamo svojo resnično in avtentično sebstvo, se pričenjamo povezovati z drugimi, ki počnejo isto. Ko se tako povežemo z drugimi, ustvarimo novo celoto, pri čemer ima vsak željo, da opravi svoje delo najbolje, pri čemer se tega dela nikoli ne naveličamo in je to delo za nas lahkotno. Tako živimo v nebesih, kjer ni napora in kjer postanemo del te zelo nove in visoko vibrirajoče celote. Ravno sedaj se pričenjajo ustvarjati take vrste skupin.

Ko pridemo do točke, kjer smo pripravljeni opustiti stare odgovornosti, lahko občutimo krivdo. Toda, ko to izpustimo, se lahko počutimo nebeško lahkotni in zelo povezani z novim. Takrat smo sposobni polno živeti v novem svetu in na drugi strani.

Pogosto omenjam naše dejavnosti. Te bodo portali, ki bodo obstajali na dimenzionalni meji in služili, da bodo naši darovi in talenti na voljo drugim. Sposobni bomo živeti življenje ne-napornega obstoja, vendar bomo mnogi želeli nadaljevati s služenjem drugim preko teh dejavnosti. Te bodo služile tudi kot portali za denar, vse dokler denar ne bo več potreben.

Obstaja še en značilen scenarij, ki vključuje občutek, da ni mej. Kadarkoli vibriramo višje ali pričenjamo bivati v višjih dimenzijah, čutimo, da se naše meje pričenjajo manjšati. To lahko v nas povzroči veliko ranljivost, saj se zdi, kot da se stvari dogajajo izven naše kontrole. V višjih domenah je večina gostote izginila in to lahko resnično občutimo. Toda ko vibriramo višje, se povezujemo z drugimi višje vibrirajočimi energijami in stvari gredo na bolje.

Ko nadaljujejo s prečiščevanjem, da smo še bolj tisto, kar smo, da ostajamo v naši integriteti in se ne zadovoljimo z manj, stvari pričenjajo prihajati k nam z veliko manj napora. In ko smo pripravljeni dovoliti sebi, da opustimo stare odgovornosti, potem lahko v višje domene preprosto skočimo.

What's Up On Planet Earth

V teh čudežnih časih vam želim Nebesa v vaših srcih, zvezdni prah v duši in čudeže v vaših življenjih...

Do naslednjič, Karen

Prosti in skrajšani prevod 2008 © Rolanda Igriva Vila

24. marec 2008

DUHOVNE POTIČKE

~ Mateja Keber: Moje duhovne potičke ~

Mateja je skupaj s sestro Polono Reisner, ki je prispevala risbe in hčerko Dašo, ki je poskrbela za računalniško obdelavo ilustracij in oblikovanje, pred kratkim na Lulu.com izdala svojo prvo e-knjigo z naslovom Moje duhovne potičke.

E-knjižica ima zanimiv, drugačen in privlačen format. Všeč mi je, ker izpod črk ne gleda belina temveč prijetna nežna bledo-rumena barva, robovi strani pa so poslikani z risbicami, ki še dodatno popestrijo strani.

V uvodu nas med drugim pozdravita naslednja odstavka:

»... Duhovnost... ko že govorimo o njej, je zelo precenjena. Tako včeraj. Tako včeraj. (smeh) Jaz vem in vi veste. Ni nam treba tega skrivati drug pred drugim. Duhovnost je kup mentalne aktivnosti. Je preiskovanje in iskanje. Je iskanje odgovorov nekje drugje. Je iskanje boga, da bi nekaj rešil zate. Ojej! –te molitve, ki jih ljudje izvajajo. Jejhata, jejhata, jejhata! (smeh) No, to je v angelskih območjih smešen vic! Angeli si niso izmislili molitve. Ljudje so jo izumili, da bi se izognili temu, da opravijo sami, vidite. Molitev je način prošnje, da nekdo drug naredi zate in tega, konec koncev, ne more… Duhovnost, religija, psihologija, filozofija, vse te stvari so tako včeraj. Danes gre zate. Dojemaš?... «

Kuthumi lal Singh via Goeffrey Hoppe, Crimson Circle (oktober 2007)

Nikogar ne želimo prizadeti. Me smo te, ki smo prehodile opisano pot in sebi se smejimo. Smejati se na račun duhovnosti? Poskusi! Četudi si v njej? Še posebno, če si v njej! Šment, kako dobro dene, ko jo snameš s prestola. S tistega posvečenega prostora, kjer je resno in nekoliko vzvišena nad vsakdanjimi peripetijami, obdana z moleki, svečkami in kristali, sedela. Zelo vsakdanja je, zelo nepopolna in včasih zelo smešna.

Oba odstavka nakazujeta humoren pristop k temi, ki nas jo večina med nami zamenja za kakšno drugo ''resno'' temo v življenju, pri tem pa pozabi vzeti s seboj enostavnost in lahkotnost. Tako na koncu nekaj, kar naj bi nam pomagalo iz zagat vsakdanjega življenja, postane samo dodaten dejavnik, ki nam življenje otežuje ali kot je zapisano v sami knjižici:

''…sama pa poklapano spoznala, da zakon privlačnosti pri meni sicer res odlično deluje, vendar žal ne tako, kot bi si želela. Pokrajina mojega življenja se je hipoma spremenila v skladu s skrivnostno silo, ki sem jo na novo odkrila. Z vso svojo mogočnostjo je začela delovati name in mi dodatno zapletati življenje. Še isti hip, ko sem odkrila sevanja, so me ta skoraj pokončala, takoj, ko sem odkrila čakre, sem bila vsa zablokirana, takoj, ko sem odkrila… Uspeh pa je bil takorekoč ničen, ko sem s pomočjo duhovne literature in nasvetov v njej, poskušala privabiti k sebi kaj prijetnega, recimo hišico ob morju ali notranji mir…''

V knjižici se na humoren način prepletajo kratke dogodivščine (kot npr. prestavljanje pohištva, da se izognemo škodljivemu sevanju; obiskovanje delavnic s terapevti, ki ti takoj dajo vedeti, da je s tabo tako ali tako vse narobe; odkrivanje karme in preteklih življenj; iskanje vsakdanjih obveznih ritualov, ki ti bodo omogočili uspešno shujšati in se znebiti vseh zdravstvenih težav ipd.), ki so se zagotovo pripetile še komu izmed nas, pa se nam mogoče takrat sploh niso zdele tako smešne. Avtoricam pa jim jih tukaj uspe prikazati skozi humor, za katerega pravijo: ''Za nas je humor najboljši način, da se osvobodimo omejitev. Katerihkoli.''.

V uvodu so tri babje boginje zapisale še sledeče:

''Naj bo to edino sporočilo – sem in tja se nasmej na svoj račun! Sporočilo je seveda skoraj preveč preprosto, da bi bilo spodobno natisniti ga v knjigo, a če bo knjižica privabila en samcat nasmešek na obraz bralca, je izpolnila svoj namen.''

In – ja, pri meni je namen dosežen. Knjižica me je čisto zares nasmejala in mi popestrila dan. Tudi te dni, ko sem jo znova prebirala, da iz nje izbrskam še kakšen zanimiv odstavek, sem se ustavljala ob odlomkih in vihala ustnice v nasmešek.

Knjižica vam je lahko samo v zabavo, lahko pa vam da še kaj več. Če boste želeli se boste v njej lahko soočili s kakšnimi svojimi duhovnimi prepričanji ali potičkami, za katere bi mogoče bil že čas, da jih opustite oziroma podrete, ker vam preprosto ne služijo več in vam ne prinašajo radosti.

Upam, da bodo tri krasne ''babnce'' uspele najti kakšnega založnika, ki jim bo omogočil, da bo knjižica ugledala luč sveta tudi v čisto pravi 3-D obliki.

18. marec 2008

SKORAJ NA CILJU

Karen Bishop
KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM
12. marec 2008

~ SMO SKORAJ NA CILJU! ~

~ Jez je pripravljen na to, da se predre… pripravite se!

~ Napredujemo počasi a zagotovo. V koščkih integriramo novo energijo in se usklajujemo z naslednjim dimenzionalmim preskokom. Stvari prihajajo skupaj po koščkih, vendar še ne moremo reči: ''Juhu! Prispeli smo v novo energijo in vse se premika kot magična nenaporna kreacija!'' Še vedno se lahko počutimo negibne in v zastoju.

~ Se bomo sploh kdaj premaknili naprej? Se mogoče katapultiramo v pekel, kar pogosto napovedujejo prerokbe? Bodo temne energije za vedno vodile planet? Je prišlo do kakšne napake? So nas pustili od zadaj, smo spregledani in pozabljeni? Ali smo samo nekje viseči ''v zraku'' brez podpore? Ali naša varnost izginja in nas pušča nemočne, izgubljene in zmedene? In kje sploh je ta podpora??!! Res moramo vse narediti sami, da bi se sploh kaj zgodilo? Smo preveč utrujeni, izmučeni in prazni, da bi lahko nadaljevali? Kje pravzaprav so naše okrepitve? Ali naši nefizični dvojniki preprosto samo strmijo v nas in ne počnejo ničesar, da bi nam pomagali? Na vse to jaz pravim ''NE''. Vendar pa je toliko tega, čemur lahko rečemo ''DA'', ko enkrat razumemo, kaj se dogaja.

~ Kljub temu, da zgornji scenarij kaže na to, kar nekateri sedaj občutimo in izkušamo, jez pričenja spuščati. Ko bo dovolj duš na krovu in usklajenih z novim bomo potisnjeni v Novo Realnost. Še vedno smo v porodnem kanalu, kjer se razširjamo.

~ Zagotovo se bomo pomaknili naprej, ko bo pravi čas za to… takrat se bo vse obrnilo na dramatičen način, veliko bolj kot se to dogaja sedaj v majhnih porastih… svet razpada, saj ''staro'' ne more več obstati… veliko jih doživlja ''pekel'', kar služi kot klic k predaji, služi temu, da poskusimo kaj novega in da ustvarimo pripravljenost izpustiti… tisto, kar ''vidimo'' je tema, ki nas zapušča in priganja mnoge k spremembi… tu zagotovo ni nobene napake, saj vse napreduje v božanskem in popolnem redu (v tem času ima vsako živo bitje priložnost, da preide v Novo Realnost), naša stara varnost nas zares zapušča, kar lahko povzroča občutke izgubljenosti in negotovosti, tudi naša star podpora naš zapušča, naši nefizični kompanjoni pa nas niso zapustili samo dovoljujejo nam, da ustvarimo našo novo realnost… počnejo ravno to, kar bi morali početi!

~ Zadnjih devet mesecev sem delala z internetnim team-om, ki naj bi preuredil moje internetne strani. Stvari so trajale neskončno dolgo, potem pa so se kar ustavile. Potem, ko sem se počutila zapuščeno, žalostno, zmedeno in zagotovo izgubljeno v internetnih straneh, ki niso delovale pravilno, sem se končno vdala. Preprosto preveč utrujena sem bila, da bi mogla ustvarjati stvari iz mojega ''nižjega'' jaza. Spraševala sem se, kje je moja podpora in kako naj predstavljam svoje delo in strast brez sredstva, ki mi to omogoča. Neštetokrat sem se tudi vprašala ''Zakaj, o zakaj, sem ostala sama, v temi in brez pomoči??!''. Žalost, ki sem jo čutila se je zdela, da me bo preplavila…

~ Prejšnji teden, pa sem teamu poslala e-mail v katerem sem jim sporočila, da bom proti njim sprožila postopek, če ne bodo v enem tednu uredili stvari…. Pika. Dobili so precejšnjo količino mojega denarja. Nobenih izgovorov več. In potem spet ni bilo nobenega odgovora. Zakaj moramo postati tako čustveni, jezni in nastopiti tako močno preden lahko pridobimo pozornost? Ali ne bi morali preko zakona ujemajočih se vibracij naravno in z milino privlačiti tisto, kar potrebujemo? Zakaj moramo vse narediti sami? Kaj za vraga se dogaja? Kje je naša pomoč in podpora?

~ Po še nekaj grožnjah, sem končno dobila nekaj rezultatov… to zagotovo ni moj način, vendar sem imela vsega dovolj. Situacija je čez čas postala zelo jasna, čeprav sem čutila veliko žalost glede tega kako je prihajala na dan. Jasno je postalo sledeče: To, da postanemo jezni in čustveni zagotovo služi k premikanju energije. Tako je to že eone časa. Vendar pa to, da sem postala jezna ni puščalo občutka, da je to prav, saj je služilo samo k temu, da je ustvarilo ''začasen'' popravek v eni točno določeni situaciji v mojem življenju. Občutki jeze in čustvenost me niso uvrstili v naraven tok stvari. S tem sem prišla ven iz sozvočja, kljub temu, da je na koncu le ustvarilo nekaj premikov.

~ Vedite, da je jeza samo en korak od žalosti in v tem smislu se zagotovo lahko počutimo malo boljše. Jeza zagotovo ni vedno slaba stvar.

~ Posvetovala sem se še s svojim bratom, ki se tudi ukvarja z računalniki. Rabila sem pomoč pri razumevanju stvari. Običajno ga ne motim s temi stvarmi, saj je zelo zaposlen in četudi bi rad pomagal, preprosto ne more. In kaj je prišlo iz tega: bratova pomoč mi je prišla zelo prav, postalo pa je tudi jasno, da bo iz tega nastala nova povezanost. Že nekaj časa sem čutila, da se bomo vsi povezali kot družina tudi tako, da bomo skupaj združili naše talente in veselje. Vedela sem, da to prihaja, zato sem bila precej navdušena, ko se je končno pojavilo! To je bil še en košček, na katerega nisem niti pomislila.

~ Tako torej: ker nismo več v sozvočju z nekaterimi stvarmi, nas le-te zapuščajo in z njihove strani ni nobene podpore. Ustvarili smo jih v času, ko smo vibrirali drugače kot sedaj. Sedaj pa več niso v našem vibracijskem prostoru. Obstajajo nekje drugje. Sedaj se dogaja veliko ponovnega usklajevanja. Moj brat razume novo energijo na zavestni ravni. Bil je pripravljen na nekaj drugačnega zase, na nekaj kar bo bolj usklajeno z njegovo vibracijo, prav tako kot sem bila jaz. Počutim se resnično blagoslovljeno za to novo povezanost na nov način z njim! Sedaj bo on urejal in skrbel za potrebe, ki jih imam v zvezi z internetno stranjo. Whooopeee!

~ V času, ko se pričenja star sistem rušiti, se bomo uskladili z našo novo podporo, ki bo bolj usklajena s tistim, kar smo in z načinom na katerega vibriramo. Energij, ki bodo kmalu odšle in niso več v skladu z nami ne moremo več uporabljati (to tudi ne bi bilo ugodno za nas; različne vibracije tako ali tako ne morejo biti usklajene)… toda še vedno moramo biti sposobni ustvarjati in še vedno potrebujemo podporo. V tem smislu bomo sedaj dobili novo podporo ali pač podporo, ki je usklajena z Novo Realnostjo.

~ Potem je tu še situacija s hišo… V njej postaja vse težje in težje živeti. Vendar pa je vse v popolnem božanskem redu, saj sva sedaj pripravljena si ogledati zemljišča na področju, kjer sedaj prebivava. Situacija z najino hišo nama pravi, da je sedaj ta čas. V njej ne moreva več ostati.

~ Ko veliki energijski premiki, ki so ponavadi iniciirani skozi kozmos, malo počivajo, imamo mi priložnost za ustvarjanje od znotraj ali z drugimi besedami za to, da podpiramo drug drugega in se povežemo kot celota kot bratje in sestre luči. Sedaj se povezujemo iz globin nas samih. Tako naša povezava z Virom prihaja iz najglobljih možnih povezav. Te povezave izhajajo iz spominov naših duš in naših novih in višjih uskladitev. To je lepota pri ustvarjanju Novega Sveta iz nas. Nobeno vmešavanje zvezdnih bitij ali česa podobnega ni dovoljeno. Mi smo tisti, ki vstajamo skozi same sebe in jemljemo ves kozmos s seboj. Na ta način, je to naša izkušnja. Tako ustvarjamo čisto Nov svet – glede na to, kar izbiramo ustvariti… čisto sami! Nebo je limita. Na nas je (da to naredimo). Sveže in novo… da, povsem novo in tako tudi ne nujno v skladju z originalnim načrtom planeta Zemlje. Mi smo tisti, ki odločamo!

~ Prihaja torej svet h koncu? Da! Toda samo zato, ker se bo pojavil na novo. Če vam je težko zaupati, da je temu tako, samo opazujte koliko novih otrok prihaja in koliko žensk je nosečih ravno sedaj. Toliko novih duš čaka na prihod v Nov svet, da prihajajo celo kot dvojčki!

~ Tako sedaj stvari potekajo. Zagotovo se premeščajo in premikajo. Ta čas je to velik proces. Ne želimo si, da se vlak prične premikati, pa ga moramo ustaviti in reči: ''Počakajte! Nekaj jih še teče za vlakom, želijo priti na krov. Ustavite!''. Želimo si, da bi nas bilo čim več na krovu, da bi zagotovili Novo Realnost brez možnosti neuspeha.

~ Si pripravljen/a? Lahko čutiš majhne korake in nove uskladitve, ki postajajo vse močnejše? Lahko čutiš brate in sestre, kako se povezujejo s teboj, da bi bila povezanost nova in močnejša in višja? Skorajda smo že tu! Wheeee!

Prosti & skrajšani prevod: Rolanda

17. marec 2008

KARTE KREATORJA spet na voljo

Mateja Fun~Chi ima spet na voljo nekaj kompletov Kart Kreatorja. Karte so sicer v angleščini, a je zraven priložena knjižica v slovenščini. Stanejo 16€, poleg tega pa plačate še poštnino. Javite se na njen blog ali pa na moj e-mail, ki je v mojem profilu.

Priporočam!

06. marec 2008

NOTRANJI MIR

~ TIŠINA in NOTRANJI MIR ~

Že nekaj časa je v meni tišina. Tišina moje duše in tišina mojih misli. Tišina s katero se hranim in obnavljam. Tišina, ki kliče po več mene, več in več. Tišina, ki me razširja.

Je čas zame. Tokrat to ni čas v katerem se pogovarjam sama s seboj in raziskujem nove dimenzije skozi vpoglede, ampak čas, ko je v meni preprosto in samo mir. Mir, ki sem ga včasih odklanjala.

Notranji mir je bil namreč nekaj, kar sem povezovala z dolgočasnostjo in praznino nesmisla. In si ga seveda nisem želela. Tako so bili moji dnevi napolnjeni z razno raznimi dejavnostmi in mnogoterimi dramami. Kljub temu da je veliko teh dejavnosti potekalo v tišini in miru, je bila vedno močno prisotna tudi želja po več aktivnostih in več tistega, kar sem si takrat predstavljala, da je Življenje. Pa seveda tega nisem nikoli zares mogla ujeti. Ujela sem samo več in več drame.

In nemir, ki je nastal kot posledica vseh dram, me je popeljal na dolgo pot iskanje same sebe. Hvaležna sem temu nemiru in dramam. Ker če jih ne bi bilo, danes ne bi bila tukaj, kjer sem.

Na poti pa sem spoznala, da je možno še nekaj več. Da je možno najti samega sebe in da se to zgodi samo v tišini. V tišini, ki lahko dejansko včasih meji na brezup, a če ji dovoliš, da se te dotakne, se te dotakne zares. Globoko. In te tako premakne. Celo. Celega.

V tišini se je rodil tudi notranji mir. Rada rečem, da če bi vedela, da je to nekaj, kar moram iskati, ga verjetno ne bi našla. Vendar verjamem, da bi me tako ali tako našel on. Ko hodiš po Poti svojega življenja, je namreč neizogiben in neizbežen.

In tako zelo drugačen, kot sem si to predstavljala kot najstnica. Tako nekaj, kar sedaj vsako jutro, ko hitim dnevu naproti, izberem. Ker danes je to nekaj, brez česar si svojih dni na tej krasni Zemlji ne znam več predstavljati. Takoj, ko me za več kot dva dni zapusti in me življenje ujame v svoje drame, se spomnim, da sem pozabila nanj in da je tu. Na dosegu roke. Samo dovoliti si moram vzeti čas zase in za tišino.

Hvala ti, tišina v meni. Hvala meni, ker si dovolim, da je z menoj.