01. december 2007

TRČENJE!

Karen Bishop
KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM
28. november 2007
TRČENJE!
Pozdravljeni!
Dosegli smo višje dimenzije, novo raven, novo realnost, višje sfere… ta prihod povzroča veliko nemira, saj prilagajanje v vibracijah povzroča velik kaos, osornost, preplavljenost, zdi pa se tudi, da nič več nikamor ne paše in nič več ne deluje.
Potovali smo sto milj na uro v nižjih dimenzijah, pri tem pa smo veliko stvari izpustili in se očistili, kar nam je omogočilo, da se počutimo lažje, bolj prazno in tako naprej… potem pa bum!... pridemo do zidu naslednje hierarhije. In kako zelo smo treščili v ta zid! V bistvu smo napredovali iz stare dimenzionalne hierarhije. Tako je bil čas, da diplomiramo.
Razvilo se je dovolj kritične mase in potem, ko smo nekaj časa čakali (spomnite se časa čakanja v preteklih nekaj mesecih, ko smo bili zadržani, zato da bi čim več ljudi imelo dovolj časa, da nas dohiti, pa tudi zato, da se natančno uskladimo s tistim, kar si resnično želimo imeti), smo dobili priložnost, da gremo 11. novembra (prav tako kakor je bilo 11. septembra) skozi dimenzionalni portal in sedaj… so nas zadele manifestacije naših novih prihodov na naslednjo dimenzionalno postajo.
Kakšne manifestacije? Na karkoli smo v času tega prihoda v nove dimenzije bili uglašeni, je bilo povečano do te mere, da nas je zadelo naravnost v obraz. Če do tedaj tega nismo vedeli, lahko sedaj točno vemo, kako dojemamo stvari, kaj in kako vibriramo in kaj smo želeli početi… to se še posebej tiče tistih stvari, o katerih smo imeli napačno mnenje ali pa smo do njih gojili kakšne iluzije o tem, da so resnične in najboljše. Ta prilagajanja na trenutne nove in višje vibracije višjih področij so ustvarile različne zemeljske izkušnje in drame v naših življenjih, ki so nam pokazale, kam mogoče v višjih realnostih ne spadamo.
V tem smislu smo mogoče res lahko čutili, kot da smo prispeli v pekel namesto v nebesa. Nenadoma smo lahko čutili, kot da nič ni v redu in dovolj udobno, kot da smo na napačnem kraju ali ven iz svojega področja udobja. Lahko smo čutili, kot da smo kaznovani, ker smo se tako zelo trudili in verjeli, da smo dobri in spodobni ljudje in da mogoče sploh nismo tako dobri, kot se nam zdi. Lahko smo tudi čutili, kot da smo prispeli v zelo težke prostore, kjer smo bili preobremenjeni, ne glede na to, kako smo situacijo želeli popraviti. Ena za drugo so, brez predaha, k nam prihajale razne reči.
Po dimenzionalnem skoku smo neprestano popravljali stvari, pri čemer smo ugotavljali, da ne glede na to, kaj smo naredili ali želeli narediti, se le-to ni gladko izšlo. Izgledalo je, kot da se zamude in prepreke ne bodo nikoli končale. To je zato, ker je veliko stvari bilo odstranjenih. Stare energije odhajajo, letajo vsepovsod naokoli, pri tem pa mi vibriramo višje in nismo več usklajeni skoraj z ničemer, tako poskušamo okrogli čep začepiti v kvadratno luknjo. To dogajanje nam pove, da smo v fazi prilagajanja, ko iščemo nove vibracijske domove in vse tisto, kar nam bo ustrezalo.
Tako lahko izgleda, kot da so trčenja povsod okoli nas! Ne zdi se nam, da bi bili s čimerkoli v sozvočju. Čutimo, kot da nikamor ne spadamo in da so povsod okoli nas trenja! Toda trenja izhajajo iz tega, da so deli nas, ki vibrirajo skozi iluzijo, ali z drugimi besedami, nižje vibrirajoči deli nas, tisti, ki povzročajo ta trenja in trčenja energij. Ko bomo naredili vse potrebne prilagoditve v naši energiji in v tem, kako dojemamo stvari, potem se bodo te stvari v veliki meri zgladile.
Trenutno smo v energijah, ki se dvigujejo. Kot da buldožer odstranjuje vse pod nami, premika naša tla in nas energetsko pušča v prostoru brez doma. Vzorec se bo nadaljeval skozi december. 12. december bo še en ključen dan, kjer bomo imeli novo priložnost za uskladitev z višjimi načini življenja in bivanja. Potem pa nas bo solsticij podprl v tem, da bomo lahko šli še globlje, kje bomo lahko izkopali še več stvari. Vse to je priprava na januar, ko bomo v polnosti prispeli v naše nove in višje vibrirajoče domove.
Morali bomo globoko kopati in veliko izkopati, če se želimo uskladiti z višjimi realnostmi. Ta nedavna tranzicija je zame ustvarila enega največjih izzivov, ki sem jih do sedaj doživela. Ko sem prispela v to novo področje, sem se morala naučiti nekaj novih stvari. Ko sem en dan bila zunaj na sprehodu, so me za ramena zgrabili in zavrteli naokoli ne-fizični prebivalci tega področja. Spremenila sem smer sprehoda, a sem bila zopet zgrabljena za ramena in zavrtena naokoli. Potem pa sem prejela močno predavanje in veliko ponižnost.
Vidite, ko pridemo v višje dimenzije, moramo ''preveriti'' reči. Naši arogantni in stari načini tu niso dovoljeni. Toda večino časa se ne zavedamo, da smo arogantni… mislimo, da na nek način pomagamo. V meni je bilo veliko tega, kar sem morala spremeniti. Moj način premikanja naprej v hitrem tempu, tu ni bil toleriran. Bile pa so tudi druge reči. Prevelika odgovornost tudi ni delovala… v realnosti višjih domen so dolžnosti enakomerno razdeljene. In tu ni vodij! Poleg tega sva se s Philom morala za nekaj časa ločiti, saj je bilo potrebno narediti nekaj sprememb v interakcijah med nama. Tako sva, ko sva bila skupaj, doživljala veliko trenj (toda sedaj sva bolje kot kadarkoli, s čisto novim in neverjetnim razmerjem, ki si ga nisem nikoli predstavljala… morala sem izpustiti toliko ''stare'' sebe, pa sem še vedno ''v delu''!).
Ko se počutimo zelo nesrečne in kot da smo v peklu, je to pravzaprav klic k temu, da naredimo nekaj notranjih sprememb. In ko so te narejene, smo zopet v nebesih… in nebesa so bolj božanska, kot bi si jih lahko predstavljali v naši domišljiji.
Če so pred vami veliki izzivi, vedite, da vas vsemirje (ali vaša duša) vodi in želi pridobiti vašo pozornost glede vaših energetskih vzorcev. Opazila sem, tako v okolici, kot pri sebi sami, da nas je veliko takšnih, ki svoje darove preveč uporabljamo. Ko ponudimo preveč tega, kar naj bi bili, naši darovi postanejo obveznost namesto pridobitev in opora. Naši darovi postanejo preveč poudarjeni, preveč uporabljeni, kar povzroči neravnovesje ali pa darovi pričnejo vibrirati nižje.
Recimo, da ste tu, da prinesete na planet energijo dobrega počutja, skrbi zase in uživanja. Če preživite preveč časa v razvajanju sebe, zatopljeni sami vase in tako nedostopni za celoto, je vaš dar zapravljen. Ali pa ste na primer nekdo, katerega dar je, da resnično vidite druge okrog sebe, veste kako se počutijo in ste zelo uvidevni do njihovih potreb. Če to čezmerno počnete, lahko pride do tega, da dajete drugim prednost pred seboj in lahko na primer pričnete privlačiti k sebi vase-zaverovane ljudi, ki so tam zato, da vam pokažejo, kako jim postanite bolj podobni.
Če v svoje življenje privlačimo ljudi, ki utelešajo kvalitete, ki nas spravljajo ob pamet ali pa take za katere mislimo, da so preprosto grozni, je to ponavadi zato, ker smo na neki točki svojega življenja, prepričali sami sebe, da mi nikoli ne bomo takšni, pri tem pa pride do tega, da postanemo nasprotje tega, a v preveliki meri. Toda vedite, da kogarkoli že privlačimo, le-ta po vsej verjetnosti verjame, da smo mi tisti, ki smo preveč drugačni v naši svojskosti, in nas komajda prenaša!
V tem času, ko je veliko vsega povečanega, lahko resnično vidimo sebe in (iz)vemo, kaj je v nas in zakaj se sploh gre. Dana nam je možnost, da naše darove uporabljamo premišljeno, na primernih prizoriščih in v količina, ki na najboljše možne načine služijo nam in celoti.
V povezavi z našimi osebnimi darovi je lahko prisoten še en scenarij. Če smo zelo nadarjeni in obdarjeni v čem, o tem veliko vemo in to dobro izžarevamo. To predstavlja našo strast, naš fokus in leče skozi katere vidimo stvari, je pa tudi začetna točka s katere skočimo v naše predstave in izkušnje. Zaradi tega, zelo močno opazimo vse, kar je pod-standard našega področja. Lahko postanemo zelo jezni, če se stvari ne skladajo z našimi predstavami in standardi.
Recimo, da ste tu z darom višje vibrirajočega človeškega obnašanja. Zaradi tega boste tiste okrog vas gledali skozi perspektivo, kako zdravi so mentalno, emocionalno in duhovno. To je področje vaše ekspertize in vašega daru. Tako vas lahko vsak, ki spada pod nivo vašega visokega standarda, spravlja ob pamet in vas naredi jezne, saj ste tu zato, da bi služili temu, da bi bili ljudje metalno, emocionalno in duhovno zdravi. To je tudi vaš način dvigovanja vibracije planeta. Tako vam vsakdo, ki ga srečate in vibrira nižje kot je vaš standard ter mu ni mar zanj, predstavlja nekoga, ki zavira vaš napredek pri pomoči planetu.
Ali pa primer, da ste tu zato, da zavarujete okolje in zemljo. Če naletite na področje, kjer je v naravi veliko smeti ali pa pridete v situacijo, kjer vidite, da zemlja ni bila spoštovana, lahko zaradi tega postanete jezni na tiste, ki so za to odgovorni in vam vpadajo v vaš namen in se vmešavajo v vaše delo. Drugi, z drugačnim namenom, mogoče teh smeti sploh ne bodo opazili, ampak bodo opazili samo lepoto, ki je prisotna.
V vseh zgornjih scenarijih, vsakdo gleda skozi različne filtre, kar povzroča trenja. V višjih domenah je prisotnih manj filtrov. Ko lahko vidimo tiste okrog sebe skozi filter naših duš, ali z drugimi besedami, skozi to, kar na dušni ravni oni so in skozi tisto, zaradi česar so tu, da prispevajo, potem lahko naše napačne predstave damo na stran. Ko vidimo dušo človeka, potem lahko tega človeka spoštujemo, kar bo vedno služilo temu, da bo iz njega potegnilo najboljše. Temu človeku pa bo tudi služilo in ga vzpodbudilo pri tem, kar on je in pri njegovem prispevku, ki ga lahko da.
Sama sem se morala hitro premikati, premikati pred masami in potem o tem poročati. Vsakdo, ki se je premikal počasi, me je spravlja ob pamet. In sama sem uporabljala preveč te sposobnosti, pri čemer sem zamujala lepoto tega procesa. Svoje darove moramo uporabljati na primerne načine in v primernih količinah. Ne rabimo biti ves čas ''vključeni''… samo takrat, ko je potrebno – na način in v času, ki služi in prispeva k celoti.
Preostali čas smo lahko na trati z vsemi ostalimi, uživamo v skupini, uživamo sami sebe, se smejemo, zabavamo in imamo radi drug drugega. Ko je naš dar in področje ekspertize potreben, bomo poklicani, prav tako kot bomo poklicali drug drugega, kadar bomo potrebovali, kar ima drug za ponudit. Na ta način, ne rabimo vsega početi, saj lahko drugi zapolnijo stvari, kadar so potrebni in zaželeni njihovi darovi in prispevki, da uravnotežijo in zapolnijo celoto.
Naš dar in naš ''način'', ni edini način. Za ustvarjanje celote lahko kombiniramo mnogo načinov. Če bi dali skupaj osebo, ki se premika hitro in osebo, ki to počne počasi, bi imeli vse… cel spekter in veliko bolj božansko (so)bivanje. Potrebujemo različnost. Če bi bili vsi enaki in bi enako vibrirali, ne bi mogli ustvariti celote v čudovitem spektru. Kako bi to bilo dolgočasno! Naši individualni darovi so, kot deli celote, vitalno potrebni.
Poleg tega pa, ko dosežemo višje domene realnosti, ne potrebujemo več namena v smislu dvigovanja vibracije našemu planetu. Naše vloge se potem pričnejo spreminjati v vloge, ki so potrebne za prispevek k skupnosti. Šele takrat lahko (u)vidimo, da se lahko sprostimo, bolj uživamo sami sebe, sledimo svoji strasti, se odrečemo poskušanju, da kamorkoli prispemo, smo zelo prisotni in resnično uživamo tisto, kar je že tu. Takrat pričnemo videti stvari, ki v življenju vibrirajo višje, saj nižje vibrirajoči aspekti posameznikov in planeta, ne prevladujejo več. In tisto na kar se osredotočimo, takrat tudi postane naša realnost po izbiri.
Zakaj se mnogi med nami počutimo tako zasute zadnje čase? Ko dosežemo višje vibrirajoče realnosti, se vse, kar ne spada tja, iztisne in pride na površje. Tako lahko občutimo velik pritisk, preveč stvari je za narediti in preveliko stvari se dogaja. Poleg tega pa rapidno ustvarjamo. Več kot izpustimo oziroma več ko je potisnjenega ven, manj pritiska čutimo. In ko hitro ustvarjamo, lahko ustvarimo dobro ali slabo. Zdi se, kot da se vse dogaja naenkrat.
Zakaj se sedaj stvari zdijo tako ostre? Zato, ker moramo zdaj sporočilo resnično dojeti, pri tem pa, kadar moramo resnično kaj opaziti, nežno trepljanje ne prodre dovolj v nas. Stvari si morajo pridobit našo pozornost… tu ni prostora za to, da karkoli ne bi opazili. Imamo veliko podpore in opogumljanja, da se uskladimo z višjimi domenami, saj sicer tam ne bomo mogli preživeti. Kljub temu, da se lahko stvari zdijo ostre, se bo naša vibracija ustalila in stvari se bodo umirile, ko bomo uravnali naše individualne vibracije. Veliko tega, kar smo mislili, da bi moralo biti ali kako smo mislili, da bi morale biti stvari okrog nas, so bile naše napačne predstave, ki so izhajale iz nižje vibrirajočega znanja in zavesti.
Lahko se zdi tako odbijajoče tudi zato, ker se stvari večajo, ko vibriramo višje. Tako, da ko je toliko vsega potisnjenega ven, je vse tisto, kar je zunaj tudi povečano. Če so stvari za nas pretežke in smo preobremenjeni, nam bo pomagalo, da se odstranimo, kolikor se le moremo iz situacij in si vzamemo vsaj za kakšen dan prosto. Takrat ne počnite ničesar. Vzemite si prost dan samo zase. Ustavite se in uživajte. Izklopite telefon. Ne poglejte pošte. Pustite stvari, da gredo. Preberite novelo, ki vam bo prinesla dobro počutje. Pojdite na dolg sprehod.
Zadnjih nekaj dni sva s Philom si privoščila kopel z mehurčki, skupaj sva kuhala, poslušala glasbo, imela dolge pogovore, se carkljala v postelji, igrala z živalmi in šla na dolge sprehode v naravo. Bila sva v nebesih, odklopljena od večine vsega drugega dogajanja. Internet ni delal, gretje ni delalo, elektrika ni delala in veliko drugih reči v tej stari hiši, ki sva jo ravno najela, ni delalo, toda nekako sva uspela se smejati ves dan in se malo odstraniti iz vsega tega. Veliko več tega je bilo za kar sva lahko bila srečna in hvaležna in za kar sva tako blagoslovljena.
Vedite, da bo ta čas izzivov prešel. Vedite, da je vse v popolnem božanskem redu in ima smisel, čeprav se tega ne vidi. Vedite, da to, kar se sedaj dogaja, je samo del procesa vstajenja in se dogaja zato, da bi bilo prisotno več nebes. Ko bomo resnično prispeli v bolj nebeško bivanje, bomo morali veliko vsega izpustiti… veliko tega, kar smo mislili, da je najboljši ali najvišji način vibriranja. Nebesa so mnogo bolj preprosta kot smo do sedaj mislili. Lahko poskusimo in se usedemo ter malo izdihnemo… naj stvari odidejo… ne upirajte se… pustite, da pride… pojdite si s poti. Ahhhhhh…
V teh čudežnih časih vam želim Nebesa v vaših srcih, zvezdni prah v duši in čudeže v vaših življenjih.
Do naslednjič, Karen
Prevod © Rolanda Igriva Vila

Ni komentarjev: